Vsebine

Festival z inkluzivno naravo

19 04 2023


Avtorici reportaže: Tajda Lipicer in Tjaša Pirnar

Dvanajstega februarja se je v Edinburgu končal mednarodni festival vizualnega gledališča in animiranega filma Manipulate, ki je na več lokacijah potekal med 2. in 12. februarjem ter ponudil pester izbor mednarodnih predstav, inštalacij in dogodkov s področja scenskih umetnosti lutkovnega gledališča, predmetnega gledališča, vizualnega gledališča ter z likovnega in filmskega področja. Festival nastaja od leta 2008 in na program uvršča predvsem predstave za odraslo občinstvo, umetniško poslanstvo festivala pa so po besedah umetniške vodje festivala Dawn Taylor »dela, ki pripovedujejo zgodbo predvsem s slikami in ne z besedami ali ki vdihnejo življenje neživemu«. 

A po besedah Dawn Taylor se izbor letošnjega festivala od slednje predpostavke odmika: 

»Mislim, da so letošnja dela segala na sam rob našega poslanstva, saj je bilo veliko več besedilnih del, kot jih običajno predstavljamo, in več plesa – na primer Rumeni kanarček (The Yellow Canary), ki vsebuje veliko jezika in manj vizualne tehnike, Ubožica (Poor Thing), ki združuje predmetno gledališče in opero ali dela na prostem, kot sta Dab Hands in UN-retained, ki sta del naših prizadevanj, da bi šli na ulice, pritegnili novo občinstvo ter oživili javne prostore in vnesli te odlične umetniške oblike v vsakdanje življenje javnosti. 

Drugi del festivala, ki smo si ga ogledali v okviru kritiške rezidence ECPCP, je torej ponudil širok nabor uprizoritvenih tehnik in vsebin, med katerimi pa lahko vseeno zasledimo nekatere tendence oziroma skupne imenovalce. Kot ena najizrazitejših je gotovo izstopala težnja po vrnitvi k osebnim zgodbam, raziskovanju intime ter notranjega sveta posameznika. 

Festival je presenetil s svojo inkluzivno naravo, saj je programsko zastavljen z mislijo na integracijo ranljivih skupin. Poudarjeno vizualna narava na festival uvrščenih predstav odpira vrata  gluhim in naglušnim, ki niso sestavljali le festivalskega občinstva, temveč tudi njegove soustvarjalce. Svoje delo Pesek (Sand) je na festivalu predstavil režiser Daniel Livingston. V uprizoritvi je gluhonemi ustvarjalec Petre Dobre v preizkušanju snovno-predmetnega gledališča uprizoril mitično-sanjsko zgodbo. Sklepna predstava festivala Ljubezen onkraj (A Love Beyond) pa je stvaritev priznanega gluhonemega ustvarjalca, ki deluje na področju gledališča podob, Ramesha Meyyappana. V uprizoritvi prikazuje mejno izkušnjo stvarnosti naglušnega in dementnega ostarelega človeka, ki se postopoma približuje prepoznanju smrti svoje partnerke. 

Zapostavljena skupina, ki v zadnjem času zaradi večje občutljivosti na vprašanja in položaj na družbeni rob odrinjenih pridobiva več pozornosti, so tudi starejši in dementni. Na letošnji festival Manipulate sta se uvrstili kar dve predstavi, ki tematizirata oboje. Poleg Ljubezni onkraj, ki deluje znotraj uveljavljenih principov dramskega gledališča, smo se lahko zadržali tudi v prostoru inštalacije Fantastično življenje Minnie Rubinski (The Fantastic Life of Minnie Rubinski), ki za svoj medij izbere marionetni film, skozi katerega podaja fragmente protagonistkinega življenja kot njene spomine.

Fantastično življenje Minnie Rubinski zajame življenje človeka v zgodbo, izhaja pa iz raziskave družinske preteklosti. Fascinacija nad uzgodbljenjem življenja vznika tudi v uprizoritvi Ubožica, ki med opernim petjem in oživljanjem zapuščenih in pozabljenih predmetov odkriva prostor grotesknosti, absurda in humorja. Medtem pa je raziskovanje družinske preteklosti imanentno uprizoritvi Rumeni kanarček, ki se vpenja v kontekst družinskega drevesa ustvarjalke Tashi Gore in v slogu dokumentarnega gledališča rahločutno razvije zgodbo rumenega kanarčka, ki je njenega dedka spremljal med drugo svetovno vojno. Pri tem raziskuje družinske in medgeneracijske odnose ter dinamiko med resničnostjo in fikcijo, ki je bila integralno vpletena tudi v omenjeni predstavi, ki tematizirata demenco.

V nasprotju s težnjo po totalizaciji se uprizoritev Pred Palčico (Before Thumbelina) časovno omeji na obdobje iz odraslega življenja matere iz zgodbe o Palčici, in sicer pred Palčico. V tem razblinja enodimenzionalno funkcijo matere in jo v vizualni poetičnosti neizgovorjenega raziskuje kot žensko v ranljivosti neuspeha, nedosegljivi želji ter soočanju z lastnimi omejitvami. 

Pronicljivost, ki jo predstave razvijejo do svojih vsebin, jasno niha. V primeru kabareta Clown Cabaret Dinner lahko to nekoliko pripišemo samemu žanru. Točke so zbrane pod krovno temo ljubezni, v okviru katere pogosto s klišejskimi tropi v kombinaciji z nepredvidljivostjo interaktivnega odnosa z občinstvom izvabljajo smeh iz občinstva. 

Površinska je tudi obravnava ljubezni v uprizoritvi Med zemljo in luno (Between the Earth and Moon), ki je še v procesu nastajanja, in razdaljo med zaljubljencema formalno ponazarja z rabo projekcij. Krvava luna (Blood Moon) pa je med festivalskimi predstavami izstopala z gibanjem nastopajočih med občinstvom. Inkluzivna narava festivala se tako kaže tudi v njegovi odprtosti do predstavitve (showcasa) t. i. work-in-progressov, torej še neizdelanih gledaliških predstav, ki so bile predstavljene v sklopu festivala kot izvirne avtorske miniaturke in so z vprašalniki, razdeljenimi pred začetkom ali po koncu predstave, ciljale na povratne informacije občinstva. Kljub temu da vključenost uveljavljajočih se ustvarjalcev na papirju sicer govori v prid festivalu, se uvrstitev še neizdelanih del hitro izkaže za dvorezen meč. Poraja se namreč vprašanje, ali bo predstavljenim ustvarjalcem festival zagotovil predstavitev in trženje tudi končanega izdelka.