Vsebine

Revija Lutka, fotografija: Ajda Schmidt

LUTKA
NA ROBU
Jesen 2022, št. 61

Izšla je nova številka Lutke, revije za lutkovno umetnost in gledališče animiranih form.

Lutke ne determinirajo ustaljena fizična podoba, družbeno okolje in norme. Zaradi kameleonske oblike lutke se ustaljene meje našega dojemanja stvarnosti in lutkovne umetnosti lahko prevprašujejo in gradijo na novo. Lahko mislijo zunaj okvirjev in razkrajajo navidezno samoumevno. Lahko ustvarjajo svetove, ki niso vezani na naše družbene predispozicije. Potencial lutke je v njeni brezmejnosti in hkrati v njeni nedoločenosti, ki nam omogoči, da vidimo svet z drugačne in novonastale perspektive. Kontinuirano se redefinira in prav nenehno iskanje lutkovnega je njeno bistvo. Vedno je na robu.

Revija za lutkovno umetnost in gledališče animiranih form Lutka v najnovejši številki zajema mejne točke na ravni prakse, teorije in politike, ki jih lutkovna umetnost v svojem bistvu pogosto vzpostavlja in presega. Še danes ohranja svojo zgodovinsko naravo socialnega komentiranja, razpiranja tabuiranih tematik in premika meje družbenih diskurzov s subverzivnimi gestami. S svojim potencialom umetniškega protesta in družbenokritičnih komentarjev se odziva na družbeno stvarnost. Sledi vlogi umetnosti, ki nudi refleksijo in poudarja pravično in solidarno stvarnost. Lutkovna umetnost lahko misli alternativno, kar je izredno pomembno v današnjih časih.

Revija Lutka tako prinaša zgodovinski in aktualni pregled lutkovnih praks, ki zajemajo družbeno angažirano gledališče in v širokem smislu udejanjajo svojo politično naravo. Lutkovna umetnost lahko deluje na ravni neposredne uprizoritvene akcije in upora, lahko pa tudi na ravni teorije razgrajuje ustaljene konvencije, kako mislimo družbene vidike stvarnosti. Teoretski prispevki v novi številki prevprašujejo tudi osnovni princip obravnave.

Na teatrološki ravni in tudi na ravni družbenih sfer ponudijo v razmislek novo izhodišče obravnave. Njihovo razumevanje presega binarni konstrukt (živo : neživo, človek : nečlovek, animirani : animator), ki je bil pogosto namenjen opredelitvi lutkovne umetnosti. Obrača se v razkrajanje binarizma – v možnost drugačnega, horizontalnega in bolj fluidnega pristopa do lutkovnega. Tovrstno izhodiščno mesto pa se lahko aplicira tudi na družbene sfere, na primer na prevetritev samega koncepta spola in na specifično odmaknjeno razumevanje človeka, družbe in zgodovine.

Večjezična revija je nastala s podporo evropskega projekta Kritiška platforma sodobnega lutkarstva EU, ki združuje štiri znane evropske ustanove z bogato lutkovno dediščino. V njem poleg Lutkovnega gledališča Ljubljana sodelujejo tudi Akademija za umetnost in kulturo iz Hrvaške, Vilensko gledališče “Lėlė” iz Litve in Puppet Animation Scotland iz Združenega kraljestva. Glavni cilj projekta je ponovno vzpostaviti teorijo in kritiko lutkovnega gledališča kot element javnega diskurza. S projektom sta se vzpostavili sodobna lutkovna mreža in spletna platforma ECPCP, na kateri so dostopne mednarodne refleksije in teatrološke analize s področja sodobne lutkovne umetnosti.

Urednica revije je Tjaša Bertoncelj. Uredniški odbor sestavljajo Ajda Rooss in Benjamin Zajc, mednarodno uredništvo Ramunė Balevičiūtė, Gareth K. Vile, Igor Tretinjak. Oblikovala jo je Ajda Schmidt. Slovensko lekturo je prispevala Irena Androjna Mencinger, lekturo in prevode besedil pa Jezikovna zadruga Soglasnik, Agencija Sinonim d.o.o., Laima Bezginaitė, Gareth K. Vile, Heidi Gordon in Benjamin Zajc.

Revija je izšla v slovenščini in angleščini, digitalno sta objavljeni še hrvaška in litovska verzija.