Vsebine

Črv, fotografija: Nika Hölcl Praper

Lutke so nesmrtne, in zato ta medij ponuja ogromno možnosti za igro ter raziskovanje. Grotesknost teh dejanj lahko poimenujemo – igrivo nasilje, ki je v zgodovini lutkovnega gledališča igralo pomembno vlogo (če naštejemo samo osnovne karakterje; Pulcinella, Kasperle, Gašperček). Telo lutke je lahko močno ali krhko. Lutkovna umetnost je ena izmed vodilnih v prikazovanju skrajnosti nasilja ali smrti v vsej lahkosti in z veliko dozo humorja, saj ustvarja lastna pravila življenja in ima svoje etične in moralne omejitve. Poleg tega ne krvavi in lahko zato prikazuje ekstremna gibanja, neštete slike smrti, ponovnega oživljanja in različne kombinacije situacij, kamor seže domišljija. V tem specifičnem lutkovnem svetu izrazne možnosti lutkovne umetnosti in lutkovna dejanja se razpirajo filozofska vprašanja minljivosti, krhkosti in hkrati moči nad lastnim ter tujim življenjem. Zaradi tega smo izbrali lutkovno gledališče za prikazovanje in preizpraševanje lepote in  smisla življenja v zgodbi požrešnega črva. (Tea Kovše, O smrti in lutkah)

Lutkovna srhljivka ČRV je zgodba brez morale, kjer človeško življenje ni vredno nič, oziroma vse. Kar na koncu ostane je le gola hranilna vrednost. Na eni strani spremljamo požrtijo, na drugi pa totalno razčlovečenje. Črv je metafora smrti – absolutnega vladarja, ki mu je čisto vseeno o kvaliteti ali vrednosti življenja, kar zastavlja večno vprašanje o smislu, in ali ta sploh obstaja, če pa vsi vemo, da na koncu pride trenutek, ko nas bo vse pojedel … črv.

V projektu Gledališča DELA se združili ustvarjalci iz petih umetniških področij; literatura, restavratorstvo, koreografija, glasba in lutkovno gledališče.

Aleš Gangl – zvok 
Angela Sixt – črv
Katja Vravnik – gib 
Tea Kovše – animacija 
Yves Brägger – besede

Produkcija ČRV je nastala ob sofinanciranju Mestne Občine Velenje, Občine Ravne na Koroškem in KMKC Kompleks, Ravne na Koroškem.