Vsebine

Foto: Matej Povše

Pripovedno gledališče gdč. Bazilike: Ves svet je marmelada 

Avtorica kritike: Maša Jazbec

Kritiški zapis je nastal v sklopu kritiško-novinarskega seminarja na 12. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Leta 2018 je Lutkovno gledališče Maribor postreglo z uprizoritvijo Kako zorijo ježevci v režiji Bojana Laboviča, leta 2021 se je Nina Šorak podpisala kot režiserka uprizoritve Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (produkcija Lutkovnega gledališča Ljubljana), istega leta je Katja Povše s svojim Pripovednim gledališčem Gdč. Bazilike uprizorila Ves svet je marmelada (v koprodukciji s Hišo otrok in umetnosti), leta 2022 je režiserka Nika Bezeljak v Lutkovnem gledališču Ljubljana popeljala v ugledališčeno poezijo Timbuktu, Timbuktu. Na prvi pogled omenjene uprizoritve razen lutkovnih prizorišč, ciljne starosti občinstva in preprostega dejstva, da se pod režisersko taktirko pretežno podpisujejo avtorice, nimajo prav nič skupnega. Napak. Vse omenjene uprizoritve so nastale po knjižnih predlogah slovenskega priljubljenega mladinskega pisatelja Petra Svetine. 

Nepričakovane situacije, hudomušen in predvsem humoren jezik, prikupni značaji knjižnih likov in ščepec filozofske misli, ki so sestavni del Svetinove slikanice za otroke Debela pekovka (Založba Sodobnost, 2020), so tudi sestavni del uprizoritve Ves svet je marmelada lutkovne ustvarjalke Katje Povše, ki se kot tekmovalna predstava umešča na letošnji 12. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. 

V Svetinovi zgodbi nastopata debela pekovka Margot in slikar Friderik Žemlja. Po spletu okoliščin (izginjajoče marelične marmelade, ki jo pekovka srka iz sredic svojih mojstrsko pečenih krofov) in spoznanju obstoja različnih svetov (slikar Friderik verjame, da na svoj ogromen lampijon slika edini resničen svet, a kmalu spozna, da ima tudi Margot lahko svoje drugačno dojemanje sveta) zbližata in skupaj odkrivata sladkosti mareličnega življenja.

Odločitev, da idejna snovalka uprizoritve Svetinovo krovno zgodbo o debeli pekovki Margot in slikarju Frideriku Žemlji postavi v ospredje kot zgodbo v zgodbi, se izkaže za posrečeno, tudi dobro preizkušeno in preprosto delujočo izbiro. Katja Povše se je z leti slovenskemu občinstvu s svojim Pripovednim gledališčem Gdč. Bazilike že uspela pokazati kot izkušena lutkovna animatorka, ustvarjalka in pripovedovalka. Svoj lik gospodične Bazilike je tako v uprizoritvi še enkrat izpostavila, morda nepoučenemu gledalcu ali gledalki na začetku še enkrat pojasnila, da je predvsem popotnica, nabiralka dobrih zgodb in ljubiteljica avantur. Okvirno zgodbo, v katero se vplete Svetinova zgodba Margot in Friderika, tako predstavlja sestop na železniški postaji, kjer Gospodična Bazilika išče izgubljeno prtljago in svojo prijateljico kravo Lisko. Krave Liske ni nikjer, prtljago, ki naj bi jo čakala pod številko 013, pa zamenja velik lesen zaboj. Zaboj povede v lutkovno animirano zgodbo in igrano zgodbo o Margot in Frideriku, pri čemer Povše ohrani svojo začetno vlogo Bazilike, z lutkami se sporazumeva in kontrolirano izmenično prehaja iz animatorke lutk Margot, Friderika, vlaka (ta potuje od Maribora, McMurdoja na Antarktiki, Calere v Alabami, Appenzla v Švici in nazaj do Maribora) nazaj v potujočo pripovedovalko. Dovršeno oblikovana scenografija po zaslugi Žige Lebarja (leseni zaboj namreč predstavlja množico uprizoritvenih možnosti s svojim razstavljanjem, sestavljanjem, dograjevanjem in odstranjevanjem, v katerega se vpletejo prilagojene lutke in scenski elementi, da ustvarijo nov pripovedni prostor) in umetelno izdelani kostumi lutk izpod rok Iztoka Hrge se skladno povežejo s kostumom Bazilike (Eva Jakopič). 

Hiša otrok in umetnosti (koproducent uprizoritve) pogosto sodeluje z glasbenim ustvarjalcem in producentom Ninom de Glerio, kar je zaradi glasbeno tematske podobnosti mogoče zaslišati tudi v uprizoritvi Ves svet je marmelada. Glasbo pa tokrat popestri in predstavlja svojevrsten doprinos avtorska glasba Jelene Ždrale, ki z minimalističnimi dodatki in zvočnimi elementi pričara popotni in avanturistični pridih. 

Celostno gledano ima uprizoritev solidno dramaturško strukturo (dramaturg Anže Virant), presežno noto doseže Katja Povše z dodelanima likoma Margot in Friderika (ponavljajoči jezikovni elementi, izrazi, besedne zveze, glasovni register) ter s svojim prehajanjem od animatorke do pripovedovalke. 

Tako kot se uprizoritev prične (na železniški postaji), se tudi konča. Izgubljena prtljaga se najde, tako kot se najde krava Liska (v podobi prstne lutke). Ves svet je marmelada je zvesta svojemu formatu pripovednega in predvsem popotnega gledališča, v katerega izbrano umesti lutkovno animacijo. Na to pot pa se vedno poda s sladico – krofom z marelično marmelado. Okusno, torej.